POMOC PAŃSTWA - SŁOWENIA - Pomoc państwa SA.43546 (2025/C) (ex 2016/FC) - Domniemana pomoc na rzecz Lekarna Lublana - Zaproszenie do zgłaszania uwag zgodnie z art. 108 ust. 2 Traktatu o funkcjonowaniu Unii Europejskiej
POMOC PAŃSTWA - SŁOWENIAPomoc państwa SA.43546 (2025/C) (ex 2016/FC) - Domniemana pomoc na rzecz Lekarna Lubiana Zaproszenie do zgłaszania uwag zgodnie z art. 108 ust. 2 Traktatu o funkcjonowaniu Unii Europejskiej(Tekst mający znaczenie dla EOG)(C/2026/1286)
Zainteresowane strony mogą zgłaszać uwagi na temat pomocy, w odniesieniu do którego Komisja wszczyna postępowanie, w terminie jednego miesiąca od daty publikacji niniejszego streszczenia i towarzyszącego mu pisma na następujący adres lub numer faksu:
European Commission
Directorate-General for Competition
State Aid Greffe
1049 Bruxelles/Brussel
BELGIQUE/BELGIE
Otrzymane uwagi zostaną przekazane Słowenii. Zainteresowane strony zgłaszające uwagi mogą wystąpić z odpowiednio uzasadnionym pisemnym wnioskiem o objęcie klauzulą poufności ich tożsamości lub fragmentów zgłaszanych uwag.
Procedura
W dniu 27 kwietnia 2016 r. Komisja otrzymała od prywatnego podmiotu prowadzącego aptekę skargę dotyczącą domniemanych środków pomocy państwa przyznanych na rzecz Javni Zavod Lekarna Ljubljana ("Lekarna Ljubljana"), apteki utworzonej przez gminę Lublana. Po wymianie korespondencji z władzami słoweńskimi Komisja przedstawiła skarżącemu swoją ocenę wstępną w pismach z dnia 29 września 2016 r. i 30 listopada 2017 r., stwierdzając, że domniemane środki pomocy państwa nie wydają się stanowić pomocy państwa. Skarżący podtrzymał swoją skargę i przedstawił dodatkowe informacje. W dniu 24 marca 2020 r. Komisja przyjęła decyzję, w której stwierdziła, że środki będące przedmiotem skargi nie stanowią pomocy w rozumieniu art. 107 ust. 1 TFUE, a jeżeli stanowią, to jest to w każdym razie istniejąca pomoc w rozumieniu art. 1 lit. b) rozporządzenia proceduralnego w dziedzinie pomocy państwa. Skarżący wniósł skargę o stwierdzenie częściowej nieważności decyzji z 2020 r. Wyrokiem z dnia 27 kwietnia 2022 r. 1 Sąd stwierdził częściową nieważność decyzji z 2020 r. W następstwie odwołania wniesionego przez Republikę Słowenii Trybunał Sprawiedliwości wyrokiem z dnia 5 września 2024 r. 2 utrzymał w mocy wyrok Sądu i oddalił odwołanie wniesione przez Słowenię.
Kontekst i środki będące przedmiotem skargi
Podmiot Lekarna Ljubljana o.p. ("LL o.p."), będący poprzednikiem przedsiębiorstwa Lekarna Ljubljana, utworzono w 1979 r. jako "kooperatywę pracowniczą". W momencie utworzenia podmiot LL o.p. dysponował aktywami niezbędnymi do wykonywania swoich funkcji aptecznej sprzedaży produktów leczniczych. Po liberalizacji słoweńskiej gospodarki w 1991 r. LL o.p. zmienił się w publiczne przedsiębiorstwo apteczne mające możliwość oferowania towarów i usług na rynku. Następnie w 1997 r. gmina Lublana utworzyła publiczne przedsiębiorstwo apteczne Lekarna Ljubljana, wskazując, że jest ono następcą prawnym LL o.p. Na tej podstawie aktywa, jakie posiadał podmiot LL o.p. w 1979 r., przeniesiono na nowo utworzony podmiot ("aktywa udostępnione w 1979 r."), przy czym właścicielem pozostawała gmina Lublana.
Skarżący, będący konkurentem przedsiębiorstwa Lekarna Ljubljana, twierdził również, że w różnych momentach gmina Lublana udostępniła przedsiębiorstwu Lekarna Ljubljana dodatkowe "zarządzane" aktywa. Wymiana korespondencji z władzami słoweńskimi pozwoliła wyjaśnić, że w latach 2004-2009 Lekarna Ljubljana otrzymała trzy odrębne nieruchomości w celu prowadzenia działalności ("aktywa udostępnione po 1979 r.").
Po pierwsze, w dniu 18 listopada 2004 r. Lekarna Ljubljana zawarła z gminą Lublana umowę najmu na lokal handlowy położony przy Kvedrova 20 w Lublanie, którego powierzchnia wynosiła początkowo 35,40 m2. W dniu 24 września 2007 r. strony zawarły nową umowę najmu. Z tej umowy, której celem było zalegalizowanie umowy najmu całego lokalu położonego przy Kvedrova 20, o łącznej powierzchni 105,08 m2 wynikało, że Lekarna Ljubljana dzierżawiła już od nieznanej daty dodatkowe 69,68 m2. Zgodnie z umową najmu podstawowy czynsz wynosił [12-15] EUR * /m2, czyli [1 200-1 500] EUR miesięcznie. Jednakże na podstawie art. 11 zarządzenia w sprawie sposobu najmu lokali przedsiębiorstw i ustalania wysokości czynszu 3 , czynsz został obniżony do 40 % całkowitej kwoty, tj. do [550-600] EUR (bez VAT) miesięcznie.
Po drugie, w dniu 7 kwietnia 2008 r. gmina Lublana i Lekarna Ljubljana podpisały umowę o zarządzanie nieruchomością znajdującą się pod adresem Komenskega 11 w Lublanie. Na tej podstawie zarządzany lokal przeniesiono na przedsiębiorstwo Lekarna Ljubljana, aby zarządzało nim w ramach prowadzenia w nim swojej działalności, nie wymagając w zamian żadnego wynagrodzenia. Nieruchomość składała się z budynku biurowego o powierzchni 1 826,90 m2 i działki o powierzchni 340 m2. Umowa o zarządzanie stanowiła jednak, że przedsiębiorstwo Lekarna Ljubljana jest zobowiązane finansować wszystkie inwestycje w lokal oraz jego przebudowę, a także pokrywać wszystkie koszty inwestycyjne i operacyjne oraz koszty ubezpieczenia, opłaty z tytułu użytkowania terenu budowlanego i koszty innych inwestycji. Umowę o zarządzanie rozwiązano po tym jak w 2013 r. lokal sprzedano przedsiębiorstwu Lekarna Lublana.
Po trzecie, w dniu 30 kwietnia 2009 r. gmina Lublana i Lekarna Ljubljana podpisały umowę o zarządzanie nieruchomością znajdującą się pod adresem Trg komandanta Staneta 8 w Lublanie. Na podstawie tej umowy gmina Lublana przekazała przedsiębiorstwu Lekarna Ljubljana zarządzane lokale handlowe, aby prowadziło w nim działalność, nie wymagając w zamian żadnego wynagrodzenia. Umowa o zarządzanie stanowiła jednak, że przedsiębiorstwo Lekarna Ljubljana jest zobowiązane finansować wszystkie inwestycje w lokal oraz jego przebudowę, a także pokrywać wszystkie koszty inwestycyjne i operacyjne oraz koszty ubezpieczenia, opłaty z tytułu użytkowania terenu budowlanego i koszty innych inwestycji. Umowę o zarządzanie rozwiązano po tym jak w 2013 r. lokal sprzedano przedsiębiorstwu Lekarna Lublana.
Ocena
W odniesieniu do aktywów udostępnionych w 1979 r. Komisja wstępnie uważa, że środek stanowi pomoc w rozumieniu art. 107 ust. 1 TFUE od czasu zmiany statusu podmiotu LL o.p. w 1991 r. Ponieważ jednak w 1997 r. następcą prawnym LL o.p. zostało przedsiębiorstwo Lekarna Ljubljana, które przejęło wszystkie jego prawa i obowiązki, Komisja uważa, skoro zmienił się beneficjent środka, zmienił się też środek pomocy. Ponieważ pomoc przyznano po dniu 10 grudnia 1994 r., nie można jej zatem zakwalifikować jako pomocy istniejącej. Ponieważ jednak Komisja przerwała bieg okresu przedawnienia pomocy dopiero w dniu 27 czerwca 2016 r. (przekazując skargę władzom słoweńskim), tj. ponad 10 lat po przyznaniu środka, środek można uznać za istniejącą pomoc na podstawie art. 1 lit. b) ppkt (iv) rozporządzenia proceduralnego w dziedzinie pomocy państwa. Nie jest jednak jasne, czy po dniu 27 czerwca 2006 r. miały miejsce zmiany pomocy. Ponadto na tym etapie Słowenia nie przedstawiła żadnego argumentu na poparcie stwierdzenia zgodności kwestionowanych środków z rynkiem wewnętrznym. W związku z tym na obecnym etapie Komisja ma poważne wątpliwości, czy przedmiotowe środki można uznać za zgodne z rynkiem wewnętrznym.
Jeżeli chodzi o aktywa udostępnione po 1979 r., Komisja wstępnie uważa, że trzy transakcje dotyczące nieruchomości w latach 2004-2009 stanowią nową pomoc niezgodną z prawem w rozumieniu art. 107 ust. 1 TFUE, ponieważ wszystkie kryteria łączne wydają się być spełnione. W szczególności Komisja wstępnie uważa, że prywatny inwestor działający w warunkach gospodarki rynkowej nie zawarłby tych samych umów w czasie, gdy były one podpisywane. Na tym etapie Słowenia nie przedstawiła żadnego argumentu na poparcie stwierdzenia zgodności kwestionowanych środków z rynkiem wewnętrznym. W związku z tym na obecnym etapie Komisja ma poważne wątpliwości, czy przedmiotowe środki można uznać za zgodne z rynkiem wewnętrznym.
Z tych powodów Komisja podjęła zatem decyzję o wszczęciu postępowania przewidzianego w art. 108 ust. 2 TFUE.
PISMO
1. POSTOPEK
(1) Komisija je 27. aprila 2016 prejela pritozbo upravljavca zasebne lekarne v zvezi z domnevnimi ukrepi drzavne pomoci, dodeljenimi Javnemu zavodu Lekarna Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Lekarna Ljubljana), javni lekarni, ki jo je ustanovila Mestna obcina Ljubljana. Pritoznik je konkurent Lekarne Ljubljana.
(2) Komisija je slovenske organe pozvala, naj predlozijo pripombe o trditvah iz pritozbe z dopisi z dne 27. junija 2016, 3. marca 2017, 19. aprila in 2. oktobra 2018 ter 6. avgusta in 27. novembra 2019. Slovenski organi so na te dopise odgovorili z dopisi z dne 25. julija 2016, 14. aprila 2017, 24. maja in 30. oktobra 2018 ter 6. septembra in 12. decembra 2019.
(3) Komisija je z dopisoma z dne 29. septembra 2016 in 30. novembra 2017 pritozniku predlozila predhodno oceno, v kateri je ugotovila, da se zdi, da domnevni ukrepi drzavne pomoci ne pomenijo drzavne pomoci. Pritoznik je v dopisih z dne 13. oktobra 2016 in 12. januarja 2018 vztrajal pri svoji pritozbi in predlozil dodatne informacije.
(4) Sestnajst drugih zasebnih upravljavcev lekarn je med 16. julijem 2018 in 7. decembrom 2018 Komisijo obvestilo, da pritozbo podpirajo.
(5) Komisija je 24. marca 2020 sprejela sklep 4 (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2020), v katerem je ugotovila, da ukrepi, ki so predmet pritozbe iz leta 2016 5 , bodisi ne pomenijo pomoci v smislu clena 107(1) PDEU bodisi v vsakem primeru pomenijo veljavno pomoc v smislu clena 1(b) postopkovne uredbe za drzavno pomoc 6 .
(6) Pritoznik je vlozil tozbo za razglasitev delne nicnosti sklepa iz leta 2020 v skladu s clenom 263 PDEU, v kateri je izpodbijal oceno Komisije v zvezi z enim od stirih ukrepov, ki so bili predmet pritozbe, in sicer prenosom sredstev v upravljanje leta 1979 in po letu 1979 (v nadaljnjem besedilu: izpodbijani ukrep).
(7) Splosno sodisce je s sodbo z dne 27. aprila 2022 7 sklep iz leta 2020 razglasilo za nicen v zvezi z izpodbijanim ukrepom.
(8) Slovenija je ob podpori Komisije vlozila pritozbo zoper sodbo Splosnega sodisca z dne 27. aprila 2022.
(9) Sodisce je s sodbo z dne 5. septembra 2024 8 potrdilo sodbo Splosnega sodisca in zavrnilo pritozbo, ki jo je vlozila Slovenija.
(10) Po sodbi Sodisca je Komisija 2. maja 2025 slovenskim organom poslala dodatna vprasanja, na katera so ti odgovorili 13. junija 2025. Slovenski organi so med letoma 2004 in 2009 opredelili tri dodatne domnevne ukrepe pomoci v korist Lekarne Ljubljana (oddelek 2.4.2).
2. OPIS UKREPA
2.1. Domnevni upravicenec (Lekarna Ljubljana)
(11) Lekarna Ljubljana p.o., predhodnica Lekarne Ljubljana, je bila ustanovljena leta 1979 v Ljubljani (ki je bila takrat del Socialisticne federativne republike Jugoslavije) kot "organizacija zdruzenega dela", ki je delovala v planskem gospodarstvu in ne v trznem gospodarstvu ter ni mogla biti lastnik premozenja.
(11) in
(15)) leta 1979 in po tem letu.
(12) Slovenija je Lekarni Ljubljana p.o. za opravljanje njenih nalog distribucije farmacevtskih izdelkov prek lekarn dodelila za to potrebna sredstva v upravljanje (tj. pravico do uporabe sredstev, medtem ko obcina ohrani lastnistvo).
(13) Po osamosvojitvi Slovenije in spremembi iz planskega v trźno gospodarstvo je bil leta 1991 sprejet Zakon o zavodih 9 , ki se uporablja med drugim za neprofitne javne zavode, pooblascene za opravljanje storitev splosnega gospodarskega pomena. Clen 48 tega zakona doloca: "Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s prodajo blaga in storitev in iz drugih virov, dolocenih v tem zakonu." Zato je leta 1991 Lekarna Ljubljana p.o. postala javni lekarniski zavod, ki je imel moźnost ponujanja blaga in storitev v trźnem gospodarstvu.
(14) Leta 1992 je bil po liberalizaciji slovenskega gospodarstva sprejet Zakon o lekarniski dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Zakon o lekarniski dejavnosti) (ZLD) 10 , ki doloca namen, vsebino in pogoje za opravljanje lekarniske dejavnosti v Sloveniji. Zakon doloca soobstoj javnih lekarniskih zavodov in zasebnih lekarn ter odgovornost obcin za zagotavljanje lekarniske dejavnosti na njihovem ozemlju. To je v bistvu odprlo slovenski farmacevtski sektor zasebni konkurenci.
(15) Mestna obcina Ljubljana je leta 1997 z odlokom (v nadaljnjem besedilu: Odlok o ustanovitvi Lekarne Ljubljana) 11 ustanovila javni lekarniski zavod Lekarna Ljubljana, pri cemer je dolocila, da je ta pravni naslednik Lekarne Ljubljana p.o. ter da je prevzel njene pravice in obveznosti. Na tej podlagi so se sredstva, zagotovljena Lekarni Ljubljana p.o. leta 1979, prenesla na novoustanovljeni subjekt Lekarna Ljubljana. Novoustanovljeni subjekt je opravljal lekarnisko dejavnost na trgu in konkuriral zasebnim lekarnam v Sloveniji.
(16) Danes okviru Lekarne Ljubljana deluje pribliźno 55 javnih lekarn v Sloveniji, vecinoma v Ljubljani, vendar tudi v pribliźno 15 drugih obcinah. Mestna obcina Ljubljana mora Lekarni Ljubljana kot njena ustanoviteljica v skladu z Zakonom o zavodih zagotoviti sredstva za njeno ustanovitev in zacetek dela, da lahko opravlja svojo javno nalogo (zagotavljanje zdravil in prispevanje k javnemu zdravju).
2.2. Pravni okvir slovenskega farmacevtskega sektorja
(17) Ustrezni regulativni okvir slovenskega farmacevtskega sektorja sestavlja Zakon o lekarniski dejavnosti (ZLD) 12 . 27. januarja 2017 je bil ZLD nadomescen z novim zakonom, "ZLD-1" 13 .
(18) V skladu z 9. in 13. clenom ZLD so za zagotavljanje lekarniske dejavnosti na svojem ozemlju odgovorne obcine. Zakon o lekarniski dejavnosti razlikuje med javnimi lekarnami (9.-12. clen ZLD) in zasebnimi lekarnami (13.-20. clen ZLD).
(19) V skladu s 13. clenom ZLD zasebne lekarne prejmejo dovoljenje za poslovanje s koncesijo, podeljeno na podlagi javnega razpisa, obicajno s strani obcine. V skladu s 16. clenom ZLD poleg Zakona o lekarniski dejavnosti zasebne lekarne ureja zlasti koncesijska pogodba.
(20) V skladu z 9. in 11. clenom ZLD javne lekarniske zavode ustanovijo obcine, ki so tudi njihove lastnice in sodelujejo pri upravljanju zavoda. V skladu z 11. clenom ZLD javne lekarniske zavode poleg Zakona o lekarniski dejavnosti ureja zlasti akt o ustanovitvi, sprejet ob ustanovitvi zadevne lekarne.
(21) Javne in zasebne lekarne naceloma ponujajo enake storitve. To vkljucuje izdajanje zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranjanju zdravja, farmacevtsko obravnavo pacientov, kot je svetovanje pri samozdravljenju, in izvajanje samodiagnosticnih testov ter preventivne in zdravstveno-izobrazevalne dejavnosti. Za obe vrsti lekarn veljajo nekatera pravila, kot je zahteva po vzdrzevanju zadostnih kolicin in vrst zdravil (5. clen ZLD).
(22) Poleg tega od leta 2017, ko je bil ZLD nadomescen z ZLD-1 (glej uvodno izjavo(17)), za javne lekarne, kot je Lekarna Ljubljana, veljajo dodatna pravila. Javne lekarne morajo na primer, kar zadeva uporabo dobicka, ta sredstva ponovno investirati v prostor in opremo, da lahko opravljajo svoje naloge, in del svojega dobicka prenesti na obcine, ce s tem ni ogrozeno njihovo solventno ali likvidno poslovanje (38. clen ZLD1). To je doloceno tudi v Odloku o ustanovitvi Lekarne Ljubljana, ki doloca, da je treba dobicek, ki ga Lekarna Ljubljana doseze pri opravljanju lekarniske dejavnosti, uporabiti "le za opravljanje in razvoj te dejavnosti" 14 . Poleg tega je bila 5. marca 2007 uvedena obveznost placila dobicka mestni obcini Ljubljana s spremembo Odloka o ustanovitvi Lekarne Ljubljana, ki navaja naslednje: "Presezek prihodkov nad odhodki, zmanjsan za znesek z letnim planom odobrenih investicij in investicijskega vzdrzevanja, ki jih odobri svet zavoda in sredstev za placilo dodatne delovne uspesnosti v skladu z zakonom, mora zavod vplacati v proracun oziroma namenski proracunski sklad v Mestni obcini Ljubljana." 15
2.3. Ozadje
2.3.1. Pritozba iz leta 2016 in sklep iz leta 2020
(23) Pritoznik je v pritozbi iz leta 2016 trdil, da je Lekarna Ljubljana prejela nezakonito in nezdruzljivo pomoc s stirimi locenimi ukrepi: (i) brezplacnim najemom zemljisca od obcine Skofljica za obdobje 25 let v letu 2010, (ii) oprostitvijo obveznosti Lekarne Ljubljana za placilo koncesijskih dajatev v 20 obcinah, (iii) nedeljenjem dobicka Lekarne Ljubljana z obcinami, v katerih je dejavna, in (iv) prenosom sredstev v upravljanju (tj. pravice do uporabe sredstev, pri cemer obcina ohrani lastnistvo) na Lekarno Ljubljana 16 leta 1979 ali po letu 1979.
(24) Komisija je v sklepu iz leta 2020 menila, da ukrepi (i), (ii) in (iii) zgoraj ne pomenijo pomoci v smislu clena 107(1) PDEU. Ker ta ugotovitev ni bila izpodbijana, se vedno velja.
(25) Poleg tega je Komisija v zvezi z ukrepom (iv) sklenila, da prenos teh sredstev na predhodnico Lekarne Ljubljana (Lekarno Ljubljana p.o.) ob njeni ustanovitvi leta 1979, ce pomeni pomoc, pomeni obstojeco pomoc. Komisija je zlasti sklenila, da je bila ustanovitev Lekarne Ljubljana kot naslednice Lekarne Ljubljana p.o. leta 1997 povsem upravne narave in zato ne pomeni spremembe obstojece pomoci. V zvezi s prenosom sredstev v upravljanje po letu 1979 je Komisija sklenila, da je Lekarna Ljubljana ali njena predhodnica (Lekarna Ljubljana p.o.) vsa sredstva v upravljanju po letu 1979 pridobila pod trznimi pogoji in da zato ne pomenijo pomoci. Pritoznik je to ugotovitev izpodbijal.
2.3.2. Sodba Splosnega sodisca
(26) Splosno sodisce je v sodbi ugotovilo, da se je Komisija pri odlocitvi oprla zgolj na izjavo slovenskih organov, da sprememba pravnega statusa Lekarne Ljubljana leta 1997 ni povzrocila spremembe pomoci, ceprav bi morala sprememba iz planskega v trzno gospodarstvo in posledicne razlike med statusom Lekarne Ljubljana in subjekta, ki ga je nasledila leta 1997, v zvezi s tem vzbuditi resne dvome, kar bi upravicilo poglobljeno preiskavo. Zato je Splosno sodisce ugotovilo, da bi morala Komisija dvomiti (i) o opredelitvi ukrepa kot pomoci, (ii) ce gre za pomoc, ali gre za obstojeco pomoc, (iii) ce gre za obstojeco pomoc, ali je bila ta dodeljena kot individualna pomoc ali kot shema pomoci, in (iv) ce je bila pomoc dodeljena na podlagi sheme pomoci, ali je ta shema zdruzljiva z notranjim trgom.
(11) in 15).
(27) Splośno sodiśce je v zvezi s sredstvi, dodeljenimi po letu 1979, ugotovilo, da je Komisija razpolagala z dokumentom, v katerem sta bili navedeni dve nepremicnini, ki sta bili v upravljanje preneseni na Lekarno Ljubljana v letih 2008 in 2009, ne da bi bili navedeni pogoji teh prenosov. V nasprotju s trditvami Komisije je Splośno sodiśce menilo, da ni naloga tozece stranke, da nedvoumno dokaze, da bi prenos sredstev v upravljanju Lekarne Ljubljana lahko pomenil drzavno pomoc, ampak da mora Komisija v primeru negotovosti v zvezi s tem poglobiti svoje preiskave. Zato je Splośno sodiśce ugotovilo, da bi morala Komisija zaceti formalni postopek preiskave 17 v zvezi s prenosom sredstev po letu 1979.
2.3.3. Sodba Sodisca
(28) Sodiśce je potrdilo sodbo Splośnega sodiśca in zavrnilo pritozbo, ki jo je vlozila Slovenija 18 . Menilo je zlasti, da se Komisija ne more opreti "zgolj na trditve nacionalnih organov", saj bi to iznicilo namen predhodnega postopka in bi lahko ogrozilo mehanizem nadzora drzavnih pomoci in vlogo Komisije.
(29) Poleg tega je Sodiśce navedlo, da bi morale biti v njegovi sodbi upośtevane ne le informacije, ki so bile Komisiji na voljo ob sprejetju sklepa iz leta 2020, ampak tudi informacije, ki bi jih Komisija "lahko imela na voljo" (tj. upośtevne informacije, ki bi jih Komisija lahko zahtevala v upravnem postopku).
(30) V zvezi z morebitno spremembo obstojecega ukrepa pomoci je Sodiśce razsodilo, da je Splośno sodiśce na podlagi narave in obsega ugotovljenih negotovosti pravilno menilo, da se je Komisija soocala z resnimi tezavami, zaradi katerih bi morala zaceti formalni postopek preiskave.
2.4. Domnevni ukrepi pomoci: sredstva, dana v upravljanje
(31) Po navedbah pritoznika je Mestna obcina Ljubljana dala Lekarni Ljubljana v upravljanje sredstva, katerih vrednost je znaśala 35 036 742 EUR, ne da bi Lekarna Ljubljana za to placala kakrśno koli nadomestilo. V casu pritozbe datumi dodelitve teh sredstev niso bili znani. Pritoznik je nadalje brez dodatne obrazlozitve trdil, da se je vrednost sredstev leta 2015 povecala na 42 790 897 EUR.
(32) Pritoznik je priznal, da ni seznanjen s pogoji prenosa sredstev na Lekarno Ljubljana, vendar meni, da "najverjetneje" niso bila dodeljena pod trznimi pogoji. Po mnenju pritoznika je vrednost prenesenih sredstev po vsej verjetnosti enaka kumulativnemu dobicku, ki ga je ustvarila Lekarna Ljubljana
(33) Po vec izmenjavah informacij s slovenskimi organi je Komisija razjasnila, da je bilo Lekarni Ljubljana v upravljanje danih vec sredstev v razlicnih casovnih obdobjih. Mestna obcina Ljubljana je Lekarni Ljubljana p.o. prvotno zagotovila potrebna sredstva za njeno delovanje ob njeni ustanovitvi leta 1979 (v nadaljnjem besedilu: sredstva, dodeljena leta 1979). Leta 1997 so bila nato sredstva, odobrena leta 1979, prenesena na Lekarno Ljubljana v okviru njenega pravnega nasledstva.
(34) Poleg tega je Mestna obcina Ljubljana Lekarni Ljubljana pozneje zagotovila druga sredstva (v nadaljnjem besedilu: sredstva, dodeljena po letu 1979).
2.4.1. Sredstva, dodeljena leta 1979
(35) Po navedbah slovenskih organov je Mestni svet Ljubljana kot ustanovitelj Lekarne Ljubljana p.o. ob ustanovitvi leta 1979 zagotovil potrebna sredstva za njeno delovanje. To je bil "prenos v upravljanje", kar pomeni, da je imela Lekarna Ljubljana p.o. pravico do uporabe nekaterih sredstev, ki naj bi jih upravljala kot "sredstva v druzbeni lasti". Lekarna Ljubljana p.o. je bila ustanovljena kot "organizacija zdruzenega dela", ki ni opravljala trzne gospodarske dejavnosti in takrat ni mogla biti lastnik premozenja.
(36) Od 1. aprila 1991 po sprejetju Zakona o zavodih in preoblikovanju Lekarne Ljubljana p.o. v javni lekarniśki zavod (uvodna izjava(13) sredstva, ki jih upravlja, niso bila vec "sredstva v druzbeni lasti", temvec jih je Slovenija prenesla pod lastniśtvo ustanovitelja, tj. Mestne obcine Ljubljana. Kljub temu je druzba Lekarna Ljubljana p.o. ohranila pravico do uporabe zadevnih sredstev. Leta 1992 se je s sprejetjem ZLD okrepilo sodelovanje med zavodi in njihovimi ustanovitelji, kar je ustvarilo obveznost ustanoviteljev, da zagotovijo sredstva javnim lekarniśkim zavodom in sodelujejo pri njihovem upravljanju.
(37) Leta 1997 je obcina sredstva, dodeljena v upravljanje Lekarni Ljubljana p.o. leta 1979, prenesla na njeno pravno naslednico Lekarno Ljubljana.
2.4.2. Sredstva, dodeljena po letu 1979
(38) V zvezi z dodelitvijo sredstev po letu 1979 so slovenski organi pojasnili, da so bile na Lekarno Ljubljana za opravljanje njenih dejavnosti v razlicnih casovnih obdobjih prenesene tri locene nepremicnine (uvodna izjava(10)), kot je pojasnjeno v nadaljevanju.
2.4.2.1. Poslovni prostori Lekarne Nove Jarśe na Kvedrovi 20 v Ljubljani
(39) Lekarna Ljubljana je 18. novembra 2004 z Mestno obcino Ljubljana podpisala najemno pogodbo za najem poslovnih prostorov na Kvedrovi 20 v Ljubljani. Skupna najeta povrśina je obsegala 35,40 m2.
(40) Mestna obcina Ljubljana in Lekarna Ljubljana sta 24. septembra 2007 sklenili novo najemno pogodbo. Namen te pogodbe je bil legalizirati najem vseh prostorov na Kvedrovi 20 s skupno povrśino 105,08 m2. Kot je doloceno tudi v najemni pogodbi, je postalo jasno, da je dodatnih 69,68 m2 Lekarna Ljubljana ze najemala od neznanega datuma.
(41) Nova najemna pogodba je bila sklenjena za nedolocen cas in se lahko prekine (i) s soglasjem strank, (ii) z odstopom (ki ga poda najemodajalec ali najemnik) ali (iii) z uradnim dopisom o odpovedi v primeru hujśe krśitve. V skladu s pogodbo lahko Lekarna Ljubljana prostore uporablja izkljucno za opravljanje lekarniśke dejavnosti.
(42) V skladu z najemno pogodbo je osnovna najemnina, ki se placa (dolocena za avgust 2007), znaśala [12-15] * EUR/m2, kar je [1200-1500] EUR na mesec (brez DDV). Vendar je bila najemnina na podlagi 11. clena Odredbe o nacinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in dolocanju najemnin 19 ter na podlagi sklepa Komisije za oddajanje poslovnih prostorov znizana za 40 % skupnega zneska, tj. na [550-600] EUR na mesec (brez DDV).
(43) V skladu z najemno pogodbo je znizana najemnina veljavna le toliko casa, dokler je najemodajalec ne odpove, kar lahko stori kadar koli enostransko in brez pojasnila. V primeru krśitve pogodbe se znizana najemnina samodejno preneha uporabljati in zacne veljati izhodiścna najemnina. Najemnina se mesecno usklajuje z indeksom cen zivljenjskih potrebścin in je za maj 2025 znaśala [850-900] EUR.
(44) V skladu s 4. clenom najemne pogodbe mora najemnik (tj. Lekarna Ljubljana) kriti tudi vse obratovalne in druge strośke, povezane z uporabo in vzdrzevanjem poslovnih prostorov.
2.4.2.2. Upravna stavba Lekarne Ljubljana na Komenskega 11 v Ljubljani
(45) Mestna obcina Ljubljana in Lekarna Ljubljana sta 7. aprila 2008 podpisali pogodbo o upravljanju nepremicnine na naslovu Komenskega 11 v Ljubljani. Nepremicnino sestavljata poslovna stavba velikosti 1 826,90 m2 in zemljiśce velikosti 340 m2 (v nadaljnjem besedilu: prostori). Na podlagi te pogodbe je Mestna obcina Ljubljana prenesla prostore na Lekarno Ljubljana v upravljanje za opravljanje njene dejavnosti brez placila v zameno.
(46) V pogodbi o upravljanju pa je doloceno, da je Lekarna Ljubljana dolzna financirati vse nalozbe v prostore in njihove spremembe ter placati vse nalozbene in obratovalne stroske, pa tudi zavarovanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljisca in druge investicije. Lekarna Ljubljana od Mestne obcine Ljubljana ni mogla zahtevati nobenega povracila ali drugih ugodnosti. Po navedbah slovenskih organov so lastna sredstva, ki jih je Lekarna Ljubljana vlozila v prostore za obnovo poslovnih stavb, znasala [2 000 000-2 400 000] EUR.
(47) Slovenski organi so pojasnili, da je bila pogodba o upravljanju prekinjena, ko je Lekarna Ljubljana 19. decembra 2013 zadevne prostore kupila za [4 500 000-5 000 000] EUR. Po navedbah slovenskih organov je bila nakupna cena dolocena na podlagi vrednotenja neodvisnega sodnega cenilca, ki je nepremicnino ocenil na [4 500 000-5 000 000] EUR.
(48) Poleg tega so slovenski organi pojasnili, da je Lekarna Ljubljana 26. oktobra 2020 kupila dodatno gradbeno parcelo poleg poslovne stavbe za [600 000-650 000] EUR, kar je cena, dolocena na podlagi vrednotenja neodvisnega sodnega cenilca. V skladu s prodajno pogodbo znasa skupna povrsina tega zemljisca 975 m2.
2.4.2.3. Poslovni prostori Lekarne na Trgu komandanta Staneta 8 v Ljubljani
(49) Mestna obcina Ljubljana in Lekarna Ljubljana sta 30. aprila 2009 podpisali pogodbo o upravljanju nepremicnine na naslovu Trg komandanta Staneta 8 v Ljubljani. Na podlagi te pogodbe je Mestna obcina Ljubljana prenesla poslovne prostore na Lekarno Ljubljana v upravljanje za opravljanje njene dejavnosti brez placila v zameno.
(50) V pogodbi o upravljanju pa je bilo doloceno, da je Lekarna Ljubljana dolzna financirati vse nalozbe v prostore in njihovo prenovo ter placati vse nalozbene in obratovalne stroske, pa tudi zavarovanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljisca in druge nalozbe. Lekarna Ljubljana od Mestne obcine Ljubljana ni mogla zahtevati nobenega povracila ali drugih ugodnosti. Po navedbah slovenskih organov so lastna sredstva, ki jih je Lekarna Ljubljana vlozila v prostore, znasala [50 000-60 000] EUR.
(51) Poleg tega so slovenski organi pojasnili, da je bila pogodba prekinjena, ko je Lekarna Ljubljana nato 19. decembra 2013 zadevne prostore kupila za [300 000-400 000] EUR.
(52) V skladu z neodvisno oceno, kot je dolocena v pogodbi o prenosu nepremicnine v upravljanje, je vrednost zemljisca leta 2008 znasala [300 000-400 000] EUR. Po navedbah slovenskih organov se je na podlagi mnenja neodvisnega sodnega cenilca ta vrednost pred prodajo leta 2013 povecala na [300 000-400 000] EUR.
3. STALISCE SLOVENSKIH ORGANOV
(53) Slovenski organi v svojih dopisih trdijo, da ukrepi iz oddelka 2.4, ki se ocenjujejo v tem sklepu, ne pomenijo pomoci, oziroma ce pomenijo pomoc, pomenijo obstojeco pomoc. Slovenski organi zlasti trdijo, da (i) noben od ukrepov (iz leta 1979 in po njem) ne pomeni drzavne pomoci, ker Lekarna Ljubljana ni podjetje v smislu clena 107(1) PDEU, (ii) ce Komisija ugotovi, da v zvezi s sredstvi, prenesenimi leta 1979, gre za pomoc, spremembe pravnega statusa Lekarne Ljubljana leta 1997 (uvodna izjava(24)) ni mogoce steti za spremembo obstojece pomoci in (iii) so vsa sredstva, prenesena na Lekarno Ljubljana po letu 1979, skladna z nacelom udelezenca v trznem gospodarstvu.
(54) Kar zadeva trditev, da Lekarna Ljubljana ni podjetje, slovenski organi trdijo, da Lekarna Ljubljana ne opravlja gospodarske dejavnosti, saj je lekarniska dejavnost v Sloveniji del siroke palete javnih zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo stalno in neprekinjeno preskrbo prebivalstva in izvajalcev zdravstvenih storitev z zdravili. V ta namen slovenski organi trdijo, da je znacilnost slovenskega javnega sistema zdravstvenega varstva obvezno zavarovanje in univerzalno kritje, ki ima socialni namen, temelji na nacelu solidarnosti ter ga urejajo in nadzorujejo javni organi. Zato slovenski organi menijo, da so slovenski zdravstveni sistem na splosno in zlasti javni lekarniski zavodi negospodarske narave.
(55) Poleg tega slovenski organi v zvezi s sredstvi, prenesenimi v upravljanje na Lekarno Ljubljana p.o. leta 1979, menijo, da bi ukrep, tudi ce bi pomenil pomoc (quod non), pomenil kvecjemu obstojeco pomoc, saj ustanovitev Lekarne Ljubljana kot naslednice Lekarne Ljubljana p.o. ni pomenila spremembe obstojece pomoci, temvec le upravno spremembo. V zvezi s tem slovenski organi opozarjajo na 9. clen Odloka o ustanovitvi Lekarne Ljubljana iz leta 1997, ki se glasi: "Zavodu so [...] zagotovljena sredstva iz premozenja ustanovitelja, s katerim zavod ze upravlja 20 ." Glede na to, da dolocba izrecno priznava sredstva, ki jih ze upravlja Lekarna Ljubljana, organi trdijo, da spremembe niso vplivale na prednost, dodeljeno upravicencu, in tako niso pomenile spremembe obstojece pomoci.
(56) V zvezi s sredstvi, prenesenimi po letu 1979, slovenski organi trdijo, da so bile vse tri zadevne nepremicnine (uvodna izjava(38)) prenesene na Lekarno Ljubljana v skladu z nacelom udelezenca v trznem gospodarstvu. Slovenski organi v zvezi z najemom prostorov na Kvedrovi 20 (oddelek 2.4.2.1) nadalje pojasnjujejo, da so bile najemnine, dogovorjene med Lekarno Ljubljana in Mestno obcino Ljubljana, skladne s trgom.
(57) Poleg tega slovenski organi v zvezi s prenosom v upravljanje prostorov na Komenskega 11 (oddelek 2.4.2.2) in Trgu komandanta Staneta 8 (oddelek 2.4.2.3) trdijo, da ceprav so bili ti prostori na Lekarno Ljubljana preneseni brezplacno, je bila Lekarna Ljubljana se vedno dolzna kriti vse nalozbene, operativne in zavarovalne stroske teh prostorov. Poleg tega je Lekarna Ljubljana morala voditi evidenco, omogociti nadzor in ob izteku pogodbe vrniti nepremicnine v primernem stanju. Tako po mnenju slovenskih organov Lekarni Ljubljana ni bila dodeljena nobena neupravicena prednost in ukrepov ni mogoce steti za izkrivljanje konkurence.
(58) Slovenski organi niso predlozili nobenih argumentov v zvezi z zdruzljivostjo opredeljenih ukrepov z notranjim trgom.
4. OCENA
4.1. Obstoj pomoci
(59) Clen 107(1) PDEU doloca, da je "pomoc, ki jo dodeli drzava clanica, ali kakrsna koli vrsta pomoci iz drzavnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdruzljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med drzavami clanicami".
(60) V skladu s tem ukrep pomeni drzavno pomoc, ce (i) je bil ukrep dodeljen podjetju, ki opravlja gospodarske dejavnosti; (ii) ga je mogoce pripisati drzavi in je financiran z drzavnimi sredstvi; (iii) daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (iv) je selektiven ter (v) izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med drzavami clanicami. Da bi ukrep pomenil drzavno pomoc v smislu clena 107(1) PDEU, morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi ti pogoji.
Prisotnost podjetja
(61) Javno financiranje, dodeljeno subjektu, se lahko steje za drzavno pomoc le, ce je navedeni subjekt "podjetje" v smislu clena 107(1) PDEU. Sodisce dosledno opredeljuje podjetja kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost 21 .
(62) V tej zadevi slovenski organi trdijo, da Lekarne Ljubljana in slovenskih javnih lekarniskih zavodov na splosno ni mogoce opredeliti kot podjetij. Slovenski organi menijo, da javni lekarniski zavodi ne opravljajo gospodarske dejavnosti, saj je javna zdravstvena sluzba celovit sistem javnega zdravstva in zajema zdravstvene storitve, ki jih v javnem interesu zagotavljajo drzava in samoupravne lokalne skupnosti. Po navedbah slovenskih organov javno zdravstvo temelji na nacelu solidarnosti in enakega dostopa, se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev, zlasti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in se zagotavlja neprofitno.
(63) Vendar je glede na samostojno opredelitev gospodarske dejavnosti v pravu Evropske unije opredelitev subjekta kot podjetja odvisna od narave njegove dejavnosti, ne glede na pravni status subjekta ali nacin njegovega financiranja 22 . Za dejavnost se mora na splośno śteti, da je gospodarske narave, kadar vkljucuje ponujanje blaga in storitev na trgu. Dejstvo, da namen podjetja ni ustvariti dobicek, ne pomeni nujno, da njegove dejavnosti niso gospodarske narave. Dejavnosti, ki se ne izvajajo na trgu, se ne śtejejo za dejavnosti gospodarske narave. Ker je obstojtrznega okolja lahko odvisen od nacina organizacije dejavnosti v doloceni drzavi clanici, je lahko vprasanje, ali obstaja trg za doloceno blago ali storitve, odvisno od nacina organizacije zadevne drzave in se zato lahko razlikuje med posameznimi drzavami clanicami, pa tudi glede na casovno obdobje. Ob predhodnem pregledu se zdi, da Lekarna Ljubljana vsaj nekatere izdelke (farmacevtske in parafarmacevtske izdelke) ponuja na trgu (uvodna izjava(14)). Zato Komisija zacasno ugotavlja, da je Lekarna Ljubljana podjetje v smislu clena 107(1) PDEU, saj opravlja gospodarske dejavnosti. Ker pa je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpolozljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, najpredlozijo dodatne informacije in dokaze v podporo tej ugotovitvi ali proti njej.
(64) Preostala merila iz clena 107(1) PDEU bodo ocenjena loceno za vsako od sredstev, odobrenih leta 1979 (oddelek 4.1.1), in za sredstva, odobrena po letu 1979 (oddelek 4.1.2).
4.1.1. Sredstva, dodeljena leta 1979
(65) V zvezi s prenosom sredstev v upravljanju na Lekarno Ljubljana p.o. leta 1979 Komisija ugotavlja, da je imela Lekarna Ljubljana p.o. leta 1979 status "organizacije zdruzenega dela", ki ni opravljala trzne gospodarske dejavnosti in ni mogla biti lastnik premozenja. Glede na to, da nekdanja Jugoslavija ni bila trzno gospodarstvo, Lekarna Ljubljana p.o. v casu prejema sredstev v upravljanje leta 1979 ni bila podjetje.
(66) Vendar pa se je s 1. aprilom 1991 status Lekarne Ljubljana p.o. spremenil v javni lekarniśki zavod, ki je imel moznost ponujanja blaga in storitev na trgu (uvodna izjava(13)).
(67) Zato Komisija iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi(63), meni, da je Lekarna Ljubljana p.o. s 1. aprilom 1991 postala podjetje v smislu clena 107(1) PDEU. Ker je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpolozljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predlozijo dodatne informacije in dokaze v podporo tej ugotovitvi ali proti njej.
Selektivna prednost
(68) Prednost v smislu clena 107(1) PDEU je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod obicajnimi trznimi pogoji, tj. brez posredovanja drzave 23 . V tem smislu je oceno, ali je posredovanje drzave v skladu s trznimi pogoji, treba izvesti na predhodni podlagi, ob upośtevanju informacij, ki so na voljo v casu, ko je bila sprejeta odlocitev za posredovanje 24 .
(69) Komisija ugotavlja, da Lekarna Ljubljana ni placala nadomestila za prejem sredstev v upravljanju, kar pod obicajnimi trznimi pogoji ne bi bilo mogoce.
(70) Poleg tega na podlagi razpolozljivih informacij ni jasno, ali bi glede na obveznost Lekarne Ljubljana kot javne lekarne, da del svojega dobicka prenese na ustanovitelja, zasebni udelezenec na trgu privolil v brezplacen prenos svojih sredstev v upravljanju v zameno za del prihodnjega dobicka druzbe.
(71) Zato Komisija predhodno ugotavlja, da je bila z ukrepom Lekarni Ljubljana podeljena selektivna gospodarska prednost.
(72) Ker ukrep daje prednost posameznemu podjetju, tj. Lekarni Ljubljana, Komisija meni, da je selektiven.
Drzavna sredstva in pripisljivost
(73) Da bi ukrep pomenil drzavno pomoc v smislu clena 107(1) PDEU, mora pomoc dodeliti drzava in mora biti dodeljena iz drzavnih sredstev. Drzavna sredstva vkljucujejo vsa sredstva javnega sektorja, vkljucno s sredstvi subjektov znotraj drzave (decentraliziranih, zveznih, regionalnih ali drugih). Ukrep je mogoce pripisati drzavi v primerih, ko javni organ upravicencu dodeli prednost, tudi ce je zadevni organ pravno neodvisen od drugih javnih organov.
(74) Komisija ugotavlja, da so bila zadevna sredstva leta 1991 v lasti Mestne obcine Ljubljana. Ker je Mestna obcina Ljubljana javni subjekt, bi vsak izpad njenih prihodkov pomenil izpad drzavnih sredstev.
(75) Ker je Mestna obcina Ljubljana, ki je javni subjekt, sprejela odlocitev o prenosu sredstev v upravljanje Lekarni Ljubljana, Komisija ugotavlja tudi, da je ukrep mogoce pripisati drzavi.
(76) Zato Komisija ugotavlja, da ukrep vkljucuje drzavna sredstva in ga je mogoce pripisati drzavi.
Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
(77) Za ukrep drzavne pomoci se steje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar bi lahko izboljsal konkurencni polozaj prejemnika pomoci v primerjavi z drugimi podjetji, ki so njegovi konkurenti 25 . Iz prakticnih namenov se zato izkrivljanje konkurence predvideva od trenutka, ko drzava dodeli financno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca 26 .
(78) Zadevni ukrep bi lahko izkrivljal konkurenco, saj je Lekarna Ljubljana zaradi brezplacne uporabe sredstev v upravljanju delezna ugodnosti, ki niso na voljo konkurencnim lekarnam in jih ne bi bil delezen zasebni subjekt.
(79) V zvezi z vplivom na trgovino med drzavami clanicami sta sodisci Unije odlocili, da "kadar pomoc drzave clanice okrepi polozaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurencnih podjetij v trgovini znotraj [Unije], se steje, da pomoc vpliva na ta zadnja podjetja" 27 .
(80) Poleg tega se za javno podporo lahko steje, da bi lahko vplivala na trgovino znotraj Unije, tudi ce upravicenec ne sodeluje neposredno v cezmejni trgovini. Zaradi ukrepa javne podpore lahko imajo na primer subjekti v drugih drzavah clanicah vecje tezave pri vstopu na trg z ohranjanjem ali povecanjem lokalne ponudbe ali uveljavljanju svoje pravice do ustanovitve.
(81) Ceprav Lekarna Ljubljana ni neposredno vkljucena v cezmejno trgovino, Komisija ugotavlja, da je prednost, ki jo ima, taka, da lahko otezi vstop drugih gospodarskih subjektov na trg. Zato Komisija ugotavlja, da bi ukrep poleg tega lahko vplival na trgovino med drzavami clanicami.
Zakljucek
(82) Posledicno Komisija na podlagi navedenega zacasno ugotavlja, da ceprav ukrep leta 1979 ni pomenil pomoci v smislu clena 107(1) PDEU, pomeni pomoc od leta 1991. Ker pa je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpolozljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predlozijo dodatne informacije glede opredelitve ukrepa kot pomoci v smislu clena 107(1) PDEU.
(83) Ker se zadevni ukrep posamicno nanasa na Lekarno Ljubljana, Komisija meni, da ukrep pomeni individualno pomoc in ni bil dodeljen na podlagi sheme pomoci, kot je opredeljena v clenu 1(e) postopkovne uredbe za drzavno pomoc.
4.1.2. Sredstva, dodeljena po letu 1979
4.1.2.1. Poslovni prostori Lekarne Nove Jarse na Kvedrovi 20 v Ljubljani
Selektivna prednost
(84) Prednost v smislu clena 107(1) PDEU je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod obicajnimi trinimi pogoji, tj. brez posredovanja drzave 28 . Pomemben je le vpliv ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali ciljposredovanja driave 29 . Prednost pomeni vsako izboljsanje financnega polozaja podjetja zaradi posredovanja driave. V tem smislu je oceno, ali je posredovanje driave v skladu s trinimi pogoji, treba izvesti na predhodni podlagi, ob upostevanju informacij, ki so na voljo v casu, ko je bila sprejeta odlocitev za posredovanje 30 .
(85) V tem primeru Komisija na podlagi trenutno razpoloiljivih informacij meni, da 60-odstotno zniianje najemnine, ki ga je s sklepom sprejela Komisija za oddajanje poslovnih prostorov na podlagi 11. clena Odredbe o nacinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in dolocanju najemnin v Ljubljani (uvodna izjava(42)), za Lekarno Ljubljana pomeni prednost, ki je ne bi bila deleina pod obicajnimi trinimi pogoji.
(86) Poleg tega Komisija na tej stopnji nima dovolj informacij, da bi ocenila, ali bi bila osnovna najemnina, dogovorjena ob sklenitvi najemne pogodbe ([12-15] EUR/m2 oziroma [1200-1500] EUR na mesec) (uvodna izjava(42)), sprejemljiva za udeleienca v trinem gospodarstvu.
(87) Kar zadeva selektivnost ukrepa, Komisija meni, da je ukrep selektiven, ker se nanasa na posamezno podjetje. Vendar na tej stopnji ni jasno, ali so bila druga podjetja v Sloveniji upravicena do zniianja najemnine na podlagi Odredbe o nacinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in dolocanju najemnin v Ljubljani (uvodna izjava(42)).
(88) Zato Komisija predhodno ugotavlja, da je z ukrepom Lekarni Ljubljana podeljena selektivna gospodarska prednost. Ker pa je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpoloiljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predloiijo dodatne informacije in dokaze glede obstoja selektivne prednosti.
(89) Poleg tega Komisija trenutno nima zadostnih informacij, da bi ocenila, ali je bila najemnina na podlagi najemne pogodbe z dne 18. novembra 2004 za najem poslovnih prostorov s povrsino 35,40 m2 (uvodna izjava(39)) skladna s trgom. Zato Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj v zvezi s tem predloiijo dodatne informacije.
(90) Poleg tega Komisija razume, da najemna pogodba z dne 24. septembra 2007 zgolj zdruiuje vse prostore, ki jih je Lekarna Ljubljana najemala na Kvedrovi 20, kar pomeni, da je bilo preostalih 69,68 m2 prostorov ie prej danih v najem Lekarni Ljubljana od neznanega datuma (uvodna izjava(40)). Ker Komisija trenutno nima zadostnih informacij, da bi ocenila, ali je bilo preostalih 69,68 m2 najetih pod obicajnimi trinimi pogoji, Slovenijo in zainteresirane strani poziva, naj v zvezi s tem predloiijo dodatne informacije.
Drzavna sredstva in pripisljivost
(91) Da bi ukrep pomenil drzavno pomoc v smislu clena 107(1) PDEU, mora pomoc dodeliti drzava in mora biti dodeljena iz drzavnih sredstev. Drzavna sredstva vkljucujejo vsa sredstva javnega sektorja, vkljucno s sredstvi subjektov znotraj drzave (decentraliziranih, zveznih, regionalnih ali drugih). Ukrep je mogoce pripisati drzavi v primerih, ko javni organ upravicencu dodeli prednost, tudi ce je zadevni organ pravno neodvisen od drugih javnih organov.
(92) Komisija ugotavlja, da so prostori na Kvedrovi 20 v lasti Mestne obcine Ljubljana, ki je javni subjekt. Zato bi vsak izpad prihodkov Mestne obcine Ljubljana, kot je zmanjsanje vnaprejdogovorjenega prihodka od najemnin, pomenil izpad drzavnih sredstev.
(93) Ker je Mestna obcina Ljubljana, ki je javni subjekt in lastnik sredstev, sprejela odlocitev o znizanju najemnine, dogovorjene na podlagi najemne pogodbe, Komisija ugotavlja tudi, da je ukrep mogoce pripisati drzavi.
(94) Zato Komisija ugotavlja, da ukrep vkljucuje drzavna sredstva in ga je mogoce pripisati drzavi.
Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
(95) Za ukrep drzavne pomoci se steje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar bi lahko izboljsal konkurencni polozaj prejemnika pomoci v primerjavi z drugimi podjetji, ki so njegovi konkurenti 31 . Iz prakticnih namenov se zato izkrivljanje konkurence predvideva od trenutka, ko drzava dodeli financno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca 32 .
(96) Zadevni ukrep bi lahko izkrivljal konkurenco, ce bi znizanje najemnine veljalo le za Lekarno Ljubljana (oziroma javne lekarne v Ljubljani), ne pa tudi za konkurencne zasebne lekarne.
(97) V zvezi z vplivom na trgovino med drzavami clanicami sta sodisci Unije odlocili, da "kadar pomoc drzave clanice okrepi polozaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurencnih podjetij v trgovini znotraj [Unije], se steje, da pomoc vpliva na ta zadnja podjetja" 33 .
(98) Poleg tega se za javno podporo lahko steje, da bi lahko vplivala na trgovino znotraj Unije, tudi ce upravicenec ne sodeluje neposredno v cezmejni trgovini. Zaradi ukrepa javne podpore lahko imajo na primer subjekti v drugih drzavah clanicah vecje tezave pri vstopu na trg z ohranjanjem ali povecanjem lokalne ponudbe ali uveljavljanju svoje pravice do ustanovitve.
(99) V obravnavanem primeru, ceprav Lekarna Ljubljana ni neposredno vkljucena v cezmejno trgovino, Komisija ugotavlja, da je prednost, ki jo ima, taka, da lahko otezi vstop drugih gospodarskih subjektov na trg. Zato Komisija ugotavlja, da bi ukrep lahko vplival na trgovino med drzavami clanicami.
Zakljucek
(100) Posledicno Komisija na podlagi navedenega zacasno ugotavlja, da ukrep pomeni pomoc v smislu clena 107(1) PDEU.
4.1.2.2. Poslovni prostori Lekarne na Trgu komandanta Staneta 8 v Ljubljani
Selektivna prednost
(101) Prednost v smislu clena 107(1) PDEU je katera koli gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod obicajnimi trinimi pogoji, tj. brez posredovanja driave 34 . V tem smislu je oceno, ali je posredovanje driave v skladu s trinimi pogoji, treba izvesti na predhodni podlagi, ob upostevanju informacij, ki so na voljo v casu, ko je bila sprejeta odlocitev za posredovanje 35 .
(102) V tem primeru slovenski organi trdijo, da Lekarni Ljubljana ni bila dodeljena nobena prednost, saj je Lekarna Ljubljana vloiila [50 000-60 000] EUR lastnih sredstev za obnovo in vzdrievanje prostorov, kar je znatno preseglo trino najemnino za prostore (uvodna izjava(50).
(103) Komisija ugotavlja, da Lekarna Ljubljana ni placala nadomestila za uporabo prostorov v upravljanju (uvodna izjava(49)), kar pod obicajnimi trinimi pogoji verjetno ne bi bilo mogoce. Poleg tega se vedno ni jasno, ali bi znesek [50 000-60 000] EUR, vloien prek lastnih sredstev Lekarne Ljubljana, dejansko presegel najemnino, ki bi jo Lekarna Ljubljana placala pod obicajnimi trinimi pogoji.
(104) Hkrati, ceprav je pogodba o prenosu prostorov v upravljanje med Mestno obcino Ljubljana in Lekarno Ljubljana dolocala, da je Lekarna Ljubljana dolina placati vse morebitne naloibe v prostore (uvodna izjava(50)), ta ni imela posebne obveznosti v zvezi s tem in nobena posebna ciljna vrednost ni bila predhodno dolocena.
(105) Ker je treba oceno, ali je posredovanje driave v skladu s trinimi pogoji, opraviti predhodno, Komisija zato ob upostevanju informacij, ki so bile na voljo v casu odlocitve o prenosu sredstev v upravljanje, meni, da je ukrep Lekarni Ljubljana dal gospodarsko prednost, ki pod obicajnimi trinimi pogoji ne bi bila na voljo.
(106) Poleg tega na tej stopnji ni jasno, ali sta Lekarna Ljubljana in Mestna obcina Ljubljana ie leta 2009 ob prenosu prostorov v upravljanje sklenili predhodni dogovor o prodaji iz leta 2013, kar bi lahko Lekarno Ljubljana dodatno spodbudilo k naloibam v prostore.
(107) Nazadnje, Komisija ugotavlja, da bi moral obratovalne stroske in stroske vzdrievanja prostorov v vsakem primeru kriti najemnik, ce bi bila namesto tega sklenjena najemna pogodba.
(108) Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi(22), v skladu z Odlokom o ustanovitvi Lekarne Ljubljana, kakor je bil spremenjen leta 2007, za Lekarno Ljubljana veljajo nekatera posebna pravila glede uporabe dobicka. Zato mora svoj dobicek ponovno investirati v prostor in opremo, da lahko opravlja svoje naloge, in del svojega dobicka prenesti na Mestno obcino Ljubljana, ce s tem ni ogroieno njeno solventno ali likvidno poslovanje. Tako se vedno ni jasno, ali bi zasebni udeleienec na trgu privolil v brezplacen prenos svojih sredstev v upravljanju v zameno za del prihodnjega dobicka zadevne druibe.
(109) Ker ukrep daje prednost posameznemu podjetju, tj. Lekarni Ljubljana, Komisija meni, da je selektiven.
(110) Zato Komisija na podlagi informacij, ki so na voljo v tem trenutku, predhodno ugotavlja, da je bila s prenosom poslovnih prostorov v upravljanje Lekarni Ljubljana dodeljena selektivna gospodarska prednost. Ker pa je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpoloiljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predloiijo dodatne informacije in dokaze glede obstoja selektivne prednosti.
Drzavna sredstva in pripisljivost
(111) Komisija ugotavlja, da so bili zadevni prostori v casu prenosa v upravljanje Lekarni Ljubljana v lasti Mestne obcine Ljubljana. Ker je Mestna obcina Ljubljana javni subjekt, bi vsak izpad njenih prihodkov pomenil izpad drzavnih sredstev.
(112) Ker je Mestna obcina Ljubljana, ki je javni subjekt, sprejela odlocitev o prenosu sredstev v upravljanje Lekarni Ljubljana, Komisija ugotavlja tudi, da je ukrep mogoce pripisati drzavi.
(113) Zato Komisija ugotavlja, da ukrep vkljucuje drzavna sredstva in ga je mogoce pripisati drzavi.
Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
(114) Zadevni ukrep bi lahko izkrivljal konkurenco, saj je Lekarna Ljubljana zaradi prenosa nepremicnin v upravljanje delezna ugodnosti, ki niso na voljo konkurencnim lekarnam ali ki bi jih bil delezen zasebni subjekt.
(115) Ceprav Lekarna Ljubljana ni neposredno vkljucena v cezmejno trgovino, Komisija ugotavlja, da je prednost, ki jo ima, taka, da lahko otezi vstop drugih gospodarskih subjektov na trg. Zato Komisija ugotavlja, da bi ukrep poleg tega lahko vplival na trgovino med drzavami clanicami.
Zakljucek
(116) Posledicno Komisija na podlagi navedenega zacasno ugotavlja, da ukrep pomeni pomoc v smislu clena 107(1) PDEU.
4.1.2.3. Upravna stavba Lekarne Ljubljana na Komenskega 11 v Ljubljani
Selektivna prednost
(117) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi(68), je prednost v smislu clena 107(1) PDEU vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi moglo pridobiti pod obicajnimi trznimi pogoji. V tem smislu je oceno, ali je posredovanje drzave v skladu s trznimi pogoji, treba izvesti na predhodni podlagi, ob upostevanju informacij, ki so na voljo v casu, ko je bila sprejeta odlocitev za posredovanje 36 .
(118) V tem primeru slovenski organi trdijo, da Lekarni Ljubljana ni bila dodeljena nobena prednost, saj je Lekarna Ljubljana vlozila [2 000 000-2 400 000] EUR lastnih sredstev za obnovo in vzdrzevanje prostorov, kar je znatno preseglo trzno najemnino za prostore (uvodna izjava(46)).
(119) Komisija ugotavlja, da Lekarna Ljubljana ni placala nadomestila za pridobitev prostorov v upravljanju (uvodna izjava(45)), kar pod obicajnimi trznimi pogoji verjetno ne bi bilo mogoce. Poleg tega se vedno ni jasno, ali bi znesek [2 000 000-2 400 000] EUR, vlozen prek lastnih sredstev Lekarne Ljubljana, dejansko presegel najemnino, ki bi jo Lekarna Ljubljana placala pod obicajnimi trznimi pogoji.
(120) Hkrati, ceprav je pogodba o prenosu prostorov med Mestno obcino Ljubljana in Lekarno Ljubljana dolocala, da je Lekarna Ljubljana dolzna placati vse morebitne nalozbe v prostore (uvodna izjava(46)), ta ni imela posebne obveznosti v zvezi s tem in nobena posebna ciljna vrednost ni bila predhodno dolocena.
(121) Ker je torej treba oceno, ali je posredovanje drzave v skladu s trznimi pogoji, opraviti predhodno, Komisija ob upostevanju informacij, ki so bile na voljo v casu, ko je bila sprejeta odlocitev za posredovanje, meni, da je ukrep Lekarni Ljubljana dal gospodarsko prednost, ki pod obicajnimi trznimi pogoji ne bi bila na voljo.
(122) Poleg tega na tej stopnji ni jasno, ali sta Lekarna Ljubljana in Mestna obcina Ljubljana ze leta 2008 ob prenosu prostorov v upravljanje sklenili predhodni dogovor o prodaji leta 2013, omenjen v uvodni izjavi(47), kar bi lahko Lekarno Ljubljana dodatno spodbudilo k nalozbam v prostore.
(123) Nazadnje, Komisija ugotavlja, da bi moral obratovalne stroske in stroske vzdrzevanja nepremicnine v vsakem primeru kriti najemnik, ce bi obstajala najemna pogodba.
(124) Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi(22), v skladu z Odlokom o ustanovitvi Lekarne Ljubljana, kakor je bil spremenjen leta 2007, za Lekarno Ljubljana veljajo nekatera posebna pravila glede uporabe dobicka. Zato mora svoj dobicek ponovno investirati v prostor in opremo, da lahko opravlja svoje naloge, in del svojega dobicka prenesti na Mestno obcino Ljubljana, ce s tem ni ogrozeno njeno solventno ali likvidno poslovanje. Tako se vedno ni jasno, ali bi zasebni udelezenec na trgu privolil v brezplacen prenos svojih sredstev v upravljanju v zameno za del prihodnjega dobicka zadevne druzbe.
(125) Ker ukrep daje prednost posameznemu podjetju, tj. Lekarni Ljubljana, Komisija meni, da je selektiven.
(126) Zato Komisija na podlagi informacij, ki so na voljo v tem trenutku, predhodno ugotavlja, da je bila s prenosom poslovnih prostorov v upravljanje Lekarni Ljubljana dodeljena selektivna gospodarska prednost. Ker pa je to predhodni sklep na podlagi trenutno razpolozljivih informacij, Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predlozijo dodatne informacije in dokaze glede obstoja selektivne prednosti.
Drzavna sredstva in pripisljivost
(127) Komisija ugotavlja, da so bili zadevni prostori v casu prenosa v upravljanje Lekarni Ljubljana v lasti Mestne obcine Ljubljana. Ker je Mestna obcina Ljubljana javni subjekt, bi vsak izpad njenih prihodkov pomenil izpad drzavnih sredstev.
(128) Ker je Mestna obcina Ljubljana, ki je javni subjekt in lastnica sredstev, sprejela odlocitev o prenosu sredstev v upravljanje Lekarni Ljubljana, Komisija ugotavlja tudi, da je ukrep mogoce pripisati drzavi.
(129) Zato Komisija ugotavlja, da ukrep vkljucuje drzavna sredstva in ga je mogoce pripisati drzavi.
Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino
(130) Zadevni ukrep bi lahko izkrivljal konkurenco, saj je Lekarna Ljubljana zaradi brezplacne uporabe nepremicnin v upravljanju delezna ugodnosti, ki niso na voljo konkurencnim lekarnam in jih ne bi bil delezen zasebni subjekt.
(131) Ceprav Lekarna Ljubljana ni neposredno vkljucena v cezmejno trgovino, Komisija ugotavlja, da je prednost, ki jo ima, taka, da lahko otezi vstop drugih gospodarskih subjektov na trg. Zato Komisija ugotavlja, da bi ukrep poleg tega lahko vplival na trgovino med drzavami clanicami.
Zakljucek
(132) Posledicno Komisija na podlagi navedenega zacasno ugotavlja, da ukrep pomeni pomoc v smislu clena 107(1) PDEU.
4.2. Opredelitev ukrepov kot novih ali obstojecih
(133) V skladu s clenom 1(b)(i) postopkovne uredbe za drzavno pomoc je pomoc, ki je obstajala pred zacetkom veljavnosti PDEU v drzavi clanici in se se vedno uporablja po zacetku veljavnosti PDEU v tej drzavi clanici, veljavna pomoc. Ta dolocba se uporablja brez poseganja v Prilogo IV k Aktu o pristopu Ceske republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madzarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaske 37 .
(134) Slovenija se je EU pridruzila 1. maja 2004. V skladu z oddelka 3, odstavek 1, Priloge IV k Aktu o pristopu se "[n] aslednji programi pomoci in posamicna pomoc, ki se jih je v novih drzavah clanicah zacelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, [...] po pristopu stejejo za obstojeco pomoc [...]: (a) ukrepi pomoci, ki se jih je zacelo izvajati pred 10. decembrom 1994."
(135) V skladu s clenom 1(c) postopkovne uredbe za drzavno pomoc "»nova pomoc« pomeni vso pomoc, to je sheme pomoci in individualno pomoc, ki ni veljavna pomoc, vkljucno s spremembami veljavne pomoci". V skladu s clenom 4(1) Uredbe Komisije (ES) st. 794/2004 38 "sprememba obstojece pomoci pomeni katero koli spremembo, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje zdruzljivosti ukrepa pomoci s skupnim trgom."
(136) V skladu s clenom 1(b)(iv) postopkovne uredbe za drzavno pomoc je lahko obstojeca pomoc tudi pomoc, za katero se steje, da je veljavna pomoc v skladu s clenom 17 navedene uredbe. V skladu s clenom 17 postopkovne uredbe za drzavno pomoc se kakrsna koli pomoc, pri kateri je zastaralni rok potekel (tj. 10 let od datuma dodelitve, razen ce je rok prekinila Komisija ali drzava clanica), steje kot veljavna pomoc.
4.2.1. Sredstva, dodeljena leta 1979
(137) Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi(82), Komisija meni, da zadevni ukrep pomeni pomoc, odkar je bil spremenjen status Lekarne Ljubljana p.o. leta 1991. Vendar je Lekarno Ljubljana p.o. leta 1997 nasledila Lekarna Ljubljana, ki je prevzela vse njene pravice in obveznosti (uvodna izjava(15)). Na tej podlagi so bila sredstva, dodeljena v upravljanje Lekarni Ljubljana p.o. leta 1979, prenesena na novoustanovljeni subjekt Lekarna Ljubljana, ki je opravljal lekarnisko dejavnost na trgu in konkuriral zasebnim lekarnam v Sloveniji (uvodna izjava(15)).
(138) Tako bi se ukrep stel za obstojeco pomoc v skladu s clenom 1(b)(i) postopkovne uredbe za drzavno pomoc le, ce se po 10. decembru 1994 ne bi spremenil (glej uvodno izjavo (133)). Ker pa je Lekarno Ljubljana p.o. leta 1997 nasledila Lekarna Ljubljana, Komisija zavzema predhodno stalisce, da je prislo do spremembe ukrepa pomoci, ker se je spremenil upravicenec do ukrepa.
(139) Kljub vsemu pa Komisija nima dovolj informacij, da bi sprejela koncno stalisce, med drugim o tem, ali je bila obstojeca pomoc med 10. decembrom 1994 in dnem sprejetja tega sklepa spremenjena, ter o zadevah, omenjenih v tockah 51 do 54 sodbe Splosnega sodisca (glej oddelek 2.3.2), zato je to le predhodni sklep, ki je odvisen od nadaljnjih argumentov Slovenije in zainteresiranih strani. Zato Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj v zvezi s tem predlozijo dodatne informacije.
(140) Po drugi strani pa, ker je Komisija prekinila zastaralni rok pomoci sele 27. junija 2016, tj. vec kot 10 let po dodelitvi ukrepa, bi se ukrep stel za obstojeco pomoc na podlagi clena 1(b)(iv) postopkovne uredbe za drzavno pomoc, ce po 27. juniju 2006 ni prislo do sprememb ukrepa, kot so opredeljene v clenu 4(1) Uredbe Komisije st. 794/2004.
(141) Ker pa Komisija nima dovolj informacij v zvezi s tem, trenutno dvomi, ali so bile po 27. juniju 2006 izvedene nadaljnje spremembe ukrepa pomoci. Zato Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj v zvezi s tem predlozijo dodatne informacije.
4.2.2. Sredstva, dodeljena po letu 1979
(142) Glede sredstev, dodeljenih po letu 1979, Komisija meni, da je, ker je Komisija zastaralni rok pomoci prekinila 27. junija 2016 39 , vsaka pomoc ali sprememba obstojece pomoci v korist Lekarne Ljubljana, ki je bila izvedena pred 27. junijem 2006, obstojeca pomoc, vsaka pomoc, dodeljena ali spremenjena po tem datumu, pa se steje za novo pomoc. Slovenski organi so opredelili tri ukrepe po 27. juniju 2006 (glej uvodno izjavo(38)).
(143) Kar zadeva najem prostorov na Kvedrovi 20, Komisija ugotavlja, da je bila prvotna najemna pogodba podpisana 18. novembra 2004 (uvodna izjava(39)), tj. pred 27. junijem 2006. Zato Komisija meni, da ukrep pomeni obstojeco pomoc, razen ce so bile po 27. juniju 2006 izvedene nadaljnje spremembe. Ker Komisija nima dovolj informacij v zvezi s tem, trenutno dvomi, ali so bile po 27. juniju 2006 izvedene nadaljnje spremembe ukrepa pomoci. Zato Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj v zvezi s tem predlozijo dodatne informacije.
(144) Kar zadeva najem dodatnih 69,68 m2 v istih prostorih, ki so bili najeti od neznanega datuma (uvodna izjava(90)), Komisija trenutno nima dovolj informacij, da bi lahko ocenila, ali je bil ukrep dodeljen pred 27. junijem 2006 ali po njem. Zato Komisija poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj v zvezi s tem predlozijo dodatne informacije.
(145) V zvezi s poznejso najemno pogodbo, podpisano 24. septembra 2007 med Mestno obcino Ljubljana in Lekarno Ljubljana (uvodna izjava(40)), Komisija meni, da je ukrep nova pomoc, saj je bil izveden po 27. juniju 2006.
(146) V zvezi s prenosom v upravljanje upravne stavbe na Komenskega 11 (uvodna izjava(45)), ker je bil prenos izveden 7. aprila 2008, tj. po 27. juniju 2006, Komisija meni, da je ukrep nova pomoc.
(147) Nazadnje, v zvezi s prenosom v upravljanje poslovnih prostorov na Trgu komandanta Staneta 8 (uvodna izjava(49)), ker je bil prenos izveden 30. aprila 2009, tj. po 27. juniju 2006, Komisija meni, da je ukrep nova pomoc.
4.3. Zdruzljivost ukrepov z notranjim trgom
(148) Kar zadeva zdruzljivost opredeljenih ukrepov, kolikor pomenijo pomoc v smislu clena 107(1) PDEU, Komisija opozarja, da mora drzava clanica, ki dodeli pomoc, dokazati, da je drzavna pomoc, ki jo je dodelila, zdruzljiva z notranjim trgom 40 . Slovenija ni predlozila nobenih argumentov v podporo ugotovitvi o zdruzljivosti spornega ukrepa.
(149) Zato Komisija na tej stopnji resno dvomi, da bi se ukrepi lahko steli za zdruzljive z notranjim trgom, ter poziva Slovenijo in zainteresirane strani, naj predlozijo svoja stalisca in dokaze o morebitni zdruzljivosti ukrepov z notranjim trgom.
5. ZAKLJUCEK
Glede na navedeno Komisija zacasno meni, da ukrepi, ki jih je Slovenija dodelila Lekarni Ljubljana, pomenijo drzavno pomoc v smislu clena 107(1) PDEU. Komisija dvomi, da bi bila taka drzavna pomoc zdruzljiva z notranjim trgom. Komisija se je zato odlocila, da v zvezi z navedenimi ukrepi zacne postopek iz clena 108(2) PDEU.
(2).
Glede na zgornje preudarke Komisija v skladu s postopkom iz clena 108(2) PDEU poziva Slovenijo, naj v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa predlozi svoje pripombe in vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni ukrepa. Slovenske organe poziva, da izvod tega dopisa nemudoma posredujejo potencialnemu prejemniku pomoci.
Komisija zeli opomniti Slovenijo, da ima clen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije odlozilni ucinek, in opozarja na clen 16 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589, ki doloca, da se lahko vsa nezakonita pomoc izterja od prejemnika.
Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane strani obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Z objavo obvestila v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije bo obvestila tudi zainteresirane strani v drzavah Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, ter z izvodom tega dopisa obvestila nadzorni organ Efte. Vse zainteresirane strani bodo pozvane, da predlozijo svoje pripombe v enem mesecu od dneva objave tega obvestila.
| Identyfikator: | Dz.U.UE.C.2026.1286 |
| Rodzaj: | ogłoszenie |
| Tytuł: | POMOC PAŃSTWA - SŁOWENIA - Pomoc państwa SA.43546 (2025/C) (ex 2016/FC) - Domniemana pomoc na rzecz Lekarna Lublana - Zaproszenie do zgłaszania uwag zgodnie z art. 108 ust. 2 Traktatu o funkcjonowaniu Unii Europejskiej |
| Data aktu: | 2026-03-04 |
| Data ogłoszenia: | 2026-03-04 |